1. Zahteve glede zasnove določajo osnovni razpon izhodne stopnje
Zaradi različnih funkcij stavb se razlikujejo tudi projektne zahteve za ohranjanje toplote in varčevanje z energijo, različne so tudi projektne zahteve za gostoto poliuretana, zato si pri razpravljanju o stopnji dobave najprej poglejte zahteve glede zasnove. Za zasnovo je na primer potrebna gostota razsutega materiala (gostota jedra) 30KG/kubični meter, teoretična (brez izgube) pa je enotonska stopnja donosa 33 kubičnih metrov. Pri konstrukcijski gostoti 40KG/m3 mora biti teoretična stopnja donosa 25. Glede na leta inženirskih izkušenj je dejanska izguba zaradi številnih dejavnikov med gradbenim postopkom približno 15%-25%, kar vodi v povečanje stroškov.
2. Vpliv odstopanja razmerja materiala na izhodno stopnjo
Razlika v gostoti med mehurčkom stroja in ročnim mehurčkom je precej velika. Običajno je razmerje fiksnega materiala stroja 1:1, ker pa se izračun opreme izračuna po prostornini in se dejavniki, kot so okvara opreme, dejansko razmerje materiala in razmerje fiksnega materiala stroja, včasih ne ujemajo. Ko je beli material pretiran, je gostota pene nizka, barva je bela, zmanjša se moč pene, roka pa se počuti mehka, pri nizki temperaturi pa se enostavno skrči; ko je črni material pretiran, je gostota pene visoka, barva je globoka, moč pene je visoka, roka pa trda in krhka. . V teh okoliščinah je treba razmerje snovi preveriti takoj, da se preveri, ali je filter zamašen, in ali so indikatorji tlaka in temperature normalni, da se zagotovi točnost razmerja črno-belih materialov. Odstopanje razmerja materiala ima določen vpliv na izhodno stopnjo in kakovost gradnje.
3. Vpliv temperature okolja na izhodno stopnjo
Na peno iz poliuretana zelo vpliva temperatura. Pena se zanaša na toploto. Če ni toplote, peneča sredstva v sistemu ne morejo izhlapeti, pena pa ne more biti proizvedena. Toplota izhaja iz dveh vidikov: proizvodnje kemične reakcije in oskrbe okolja. Na toploto kemične reakcije ne vplivajo zunanji dejavniki, toplota, ki jo zagotavlja okolje, pa se spreminja s spremembo temperature okolja. Ko je temperatura okolja visoka, lahko okolje zagotovi toploto reakcijskega sistema, ki lahko poveča hitrost reakcije in skrajša reakcijski čas. Kaže, da je pena popolnoma pena, gostota plasti pene in jedra pa sta blizu. Ko je temperatura okolja nizka (na primer pod 15 °C), bo del reakcijske toplote razsipnjen v okolje. Izguba toplote po eni strani povzroča podaljšanje obdobja zorjenja pene in povečuje hitrost krčenje pene (nižja je temperatura, višja je stopnja krčenje plesnitve); po drugi strani pa poveča količino pene materiala. Poskusi kažejo, da je: enak penasti material, prostornina penjenja pri 15 °C je 25% manjša od volumna penjenja pri 25°C, kar povečuje proizvodne stroške pene. Ko je temperatura okolja nižja od 15 stopinj, mora biti konstrukcija pozorna na prilagajanje naprave za uravnavanje temperature opreme za pršenje, da se nadomesti omejitev reakcije padca temperature na surovine, da se čim bolj simulira najboljša temperatura, ki je potrebna za poliuretansko reakcijo.
4. Veter
Pri pršenju mora biti hitrost vetra pod 5m/s. Hitrost vetra presega 5m/s, vročina, ki nastane zaradi pihajoče reakcije, bo izgubljena, kar bo vplivalo na hitro peneče reakcijo poliuretane pene in naredilo površino izdelka krhko. Obenem, ker peneči stroj za pršenje meša surovine in jih prši v atomiziranem stanju, če je hitrost vetra preveč, bodo odpihni atomizirani delci, kar bo povečalo izgubo surovin in onesnaževalo okolje.